Naslavljanje: vaše veličanstvo

Naziv cesarja je najvišji vladarski naziv slovenskega ozemlja. Sam naziv izhaja iz imena starorimskega diktatorja Gaja Julija Cezarja (100 pr. Kr. - 44 pr. Kr.) in se je v slovenski zgodovini prvič pojavil leta 800, ko je bil frankovski kralj Karel Veliki (ok. 745 - 814) okronan za rimskega cesarja. Njegov naziv so kasneje prevzelo svetorimski cesarji, leta 1804 pa se zadnji svetorimski cesar Franc II. (1768 - 1835) razglasi za avstrijskega cesarja. Slednji naziv je ostal v uporabi do propada Habsburške monarhije leta 1918, ko ga je nosil Karel I. (1887 - 1922).

Naslavljanje: vaša visokost

Naziv cesarjeviča označuje najstarejšega sina vladajočega cesarja oz. prestolonaslednika cesarstva. Naziv cesarjeviča je bil na Slovenskem nazadnje v rabi leta 1918, ko je naziv nosil prestolonaslednik Oton (1912 - 2011).

Naslavljanje: vaše veličanstvo

Naziv kralja izvira iz imena frankovskega kralja ter kasneje cesarja Karla Velikega (ok. 745 - 814). Sam naziv se v slovenskem zgodovinopisju uporablja tudi v kontekstu staroslovanskega vladarja (rex Sclavorum) Sama (? - 658), čeprav je sam najverjetneje uporabljal drugačen naziv. Naziv kralja so na Slovenskem uporabljali kasneje še kralji Ogrske, v kratkem obdobju v 13. stoletju pa tudi Češke in v 19. stoletju Ilirije, od konca prve do konca druge svetovne vojne pa še kralji Srbov, Hrvatov in Slovencev oz. Jugoslavije.

Naslavljanje: vaša visokost

Naziv nadvojvode je prvi uporabil Rudolf IV. Habsburški (1339 - 1365). Z nazivom, katerega je utemeljeval s ponarejeno listino Majski privilegij, je želel Habsburško dinastijo postaviti na rang volilnih knezov Svetega rimskega cesarstva. Čeprav naziv ni bil priznan s strani sodobnih vladarjev, so potomci Ernesta Železnega (1377 - 1424) naziv prenesli naprej. Plemiški nazivi so bili v Avstriji leta 1918 prepovedani, neuradno pa se pripadnike Habsburške dinastije še vedno imenuje nadvojvode.

Ozemeljsko se je naziv nadvojvode uporabljal le v kontekstu Avstrije.

Naslavljanje: vaša ekselenca

Naziv vojvode prvotno pomeni vojaškega poveljnika. V slovenski zgodovini se naziv prvič pojavi s karantanskim vojvodo Valukom (7. stoletje). V zgodovinopisju se za slovanske karantanske vladarje od leta 740 dalje včasih sinonimno uporablja tako naziv vojvoda kot knez. Na Slovenskem se je po propadu Karantanije naziv vojvode ohranil v nazivu koroškega vladarja, zatem še Štajerske in nazadnje Kranjske.

Naslavljanje: vaša ekselenca

Naziv kneza se je na Slovenskem uporabljal v dobi zgodnjesrednjeveških Kneževin Karantanije in Karniole, začenši s karantanskim knezom Borutom (? - 750), zadnji karantanski nosilec, sicer frankovskega porekla, pa je bil Etgar (8. - 9. stoletje), ki je položaj zapustil leta 828.

Naslavljanje: vaša milost

Naziv pokneženega grofa izvira iz obdobja Svetega rimskega cesarstva in pomeni grofa, ki je s cesarjevim priznanjem dobil višji rang oziroma ima v rokah oblast državnega kneza. Nominalno naj bi še naprej zgolj uporabljal naziv grofa.

Na Slovenskem se je naziv pokneženega grofa uporabljal v sklopu dežel Goriške in Gradiške.

Naslavljanje: vaša milost

Naziv grofa je prišel z nemškega prostora in ga na Slovenskem zasledimo že okoli leta 828 s prvim karantanskim grofom Helmwinom (8. - 9. stoletje). V slovensko zgodovino so se med grofi najbolje zapisali Celjski, ki so šele s svojim zadnjim moškim predstavnikom Ulrikom II. (1406 - 1456) dobili rang pokneženega grofa.

Naslavljanje: vaša milost

Naziv mejnega grofa v frankovskem kontekstu označuje grofa, ki je upravljal grofijo na meji države. Na Slovenskem v 9. stoletju zasledimo mejnega grofa Pribino nitranskega izvora (800 - 860) v Spodnji Panoniji, do leta 1918 pa se je naziv uporabljal tudi v Mejni grofiji Istri.

Naslavljanje: (neznano)

Kosez je edinstven naziv, ki je v času Karantanije predstavljal višji družbeni sloj. Kosezi so v osnovi predstavljali knežjo vojsko, imeli pa so tudi ključno vlogo pri izbiri kneza.

Naslavljanje: vaše gospostvo

Naziv barona izhaja iz francoščine in v osnovi pomeni svobodnjaka. Svetorimski cesar Jožef II. (1741 - 1790) je z reformo omogočil, da so bogati posamezniki lahko kupili naziv barona, na tak način naj bi tudi naziv pristal v znameniti rodbini Valvasorjev. Predstavnik barona novejše slovenske zgodovine je Andrej pl. Čehovin (1810 - 1855).

Naslavljanje: vaše gospostvo

Naziv gospod je v fevdalizmu označeval plemstvo med rangom grofa in viteza. Na Slovenskem je tekom let delovalo več gospodov, naziv pa se je do leta 1918 uporabljal v okviru Svobodnega cesarskega mesta Trst.

Naslavljanje: gospod

Pri nazivu viteza gre za naziv, ki izvira iz srednjega veka, ko so poklicni vojaki tvorili ločen razred. Z razvojem različnih viteških bratovščin, iz katerih so nastali prvi viteški redovi kot predhodnik današnjih redov - odlikovanj, ima pojem viteškega naziva tudi častni namen, ki posameznika zavezuje, da s svojim delom in vedenjem izpolnjuje viteški in plemiški kodeks (noblesse oblige). Med drugimi predstavniki na Slovenskem je bil vitez tudi oče slovenskega naroda Janez Bleiweis pl. Trsteniški (1808 - 1881).